Pogosta vprašanja

Po plačilu odkupne opcije (ponavadi je to zadnji obrok v enakem znesku kakor predhodnji), leasing družba izda, v primeru nepremičnine zemljiškoknjižno, dovolilo za prenos lastninske pravice na leasingojemalcav, v primeru premičnine pa potrdilo o poplačilu obveznosti ter soglasje za prenos lastninske pravice.

Odkupna opcija je predmet pogodbe o finančnem leasingu. Pred iztekom pogodbe vas leasingojemalec obvesti o možnosti odkupa opcije – vrednost opcije je ponavadi stvar predhodnega dogovora in je lahko enaka ostalim mesečnim obrokom, vendar ni nujno. Če opcije ne odkupite, lastništva pravno formalno ne moremo prenesti na vas. Lahko pa se pogodba o leasingu za vrednost opcije sporazumno podaljša.

Da, ob sklenitvi pogodbe se lahko dogovorijo pogoji za primer predčasnega odkupa.

Osnovna razlika je v zavarovanju terjatve do upnika. Pri leasingu načeloma ni treba pridobiti dodatnih zavarovanj terjatev, ker je jamstvo za premičnino (oziroma nepremičnino), ki je predmet leasing pogodbe, lastninska pravica leasingodajalca.

Obroki so fiksni v primeru odločitve za fiksno obrestno mero. Nudimo vam tudi variabilno obrestno mero z EUR ali CHF klavzulo, ki je vezana na EURIBOR oziroma LIBOR. V tem primeru se obroki spreminjajo.

Znesek minimalnega pologa se določi na podlagi analize predmeta leasinga, plačilne sposobnost leasingojemalca/poroka, morebitnih dodatnih zavarovanj, ročnosti.

V tem primeru govorimo o lastni udeležbi ali pologu.

Doba financiranja je odvisna od vaše bonitete ali plačilne sposobnosti, zneska financiranja, drugih zavarovanj in predmeta leasinga ter v primeru projekta od narave investicije. Najdaljša možna doba je 7 let (za nepremičninski leasing namenjen fizičnim osebam).

Načeloma zavarovanje financiranja predstavlja zadržano pravno lastništvo predmeta leasinga. Ostala potrebna zavarovanja (med njimi poroštvo fizične ali pravne osebe) se določijo na podlagi vaše bonitete, zneska financiranja ali plačilne sposobnosti ter ročnosti financiranja, predmeta leasinga ter v primeru projekta na podlagi narave investicije.

Tveganost naložbe oziroma financiranja lesingodajalec izraža z obrestno mero. Odvisna je od vaše bonitete ali plačilne sposobnosti, dobe financiranja in predmeta leasinga, zneska financiranja, drugih zavarovanj ter v primeru projekta od narave investicije.
Vsekakor je potrebno upoštevati, da je obrestna mera odvisna tudi od valute v kateri je sklenjena pogodba. Obrestna mera je lahko fiksna, v primeru financiranja z CHF ali EUR klavzulo pa je lahko tudi variabilna in predstavlja pribitek nad medbančno obrestno mero EURIBOR+. V primeru CHF klavzule je izražena z LIBOR(CHF)+.

Stroški so vezani glede na predmet leasinga, pogosto pa se leasingojemalci srečujejo s sledečimi stroški:

• strošek odobritev posla/leasinga ter priprave dokumentacije,
• morebitne agencijske provizije, na katere leasing družba nima vpliva (najpogosteje pri nepremičninah ter opremi),
• morebitnih odvetniških storitev, na katere leasing družba nima vpliva (najpogosteje pri nepremičninah),
• notarskih storitev (najpogosteje pri nepremičninah),
• zemljiškoknjižne takse (pri nepremičninah),
• pridobitve cenitev, kadar je to potredbo (najpogosteje za novo gradnjo in novo opremo ni potrebno),
• vseh davčnih obveznosti v kolikor ni dogovjeno, da jih krije prodajalec,
• stroški zavarovanja predmeta leasinga.

Velja načelo, da leasingojemalca, za čas trajanja leasing pogodbe, bremenijo tudi vsi morebitni stroški, ki bi nastali v zvezi s posedovanjem/uporabo/lastništvom nepremičnine. Načelo velja tudi v primeru, da bi bil leasingojemalec pravni lastnik nepremičnine.

Osnovna razlika med leasingom in kreditom je v zavarovanju terjatve. Pri leasingu to predstavlja sam predmet leasinga tako, da zavarovanje terjatve pri zavarovalnici ni potrebno in s tem tudi odpadejo stroški, ki sicer nastanejo ob najemu kredita.

Da. V izračun plačilne sposobnosti se vštevajo vsi dokazljivi mesečni prejemki na račun. Vsekakor pa to lahko vpliva na določanje potrebnega pologa (recimo ne 10%, temveč 20%) oz. ostalih pogojev (obrestna mera). V primeru, ko višji polog za vas ni rešitev, pa vas bomo prosili za dodatno poroštvo ali druga zavarovanja (zastavitev sredstev).

Predmet zavarovanja je sam predmet leasinga. Dodatni pogoji, ki vplivajo na določevanja pologa, pa so lahko: zastava sredstev (druga nepremičnina, hranilne vloge in depoziti) ali poroštva podjetij oz. fizičnih oseb. V primeru pravnih oseb je to lahko tudi bančna garancija. Za določitev pologa je potrebna ocena vrednosti predmeta leasinga na trgu.
Po poslovni politiki je zahtevan 30% polog, znižanju pa lahko botruje tudi odlična boniteta leasingojemalca ali pa dodatno poroštvo.

Za določitev pologa je potrebna ocena vrednosti predmeta leasinga na trgu. Kupoprodajna vrednost ni enaka tržni vrednosti. Po poslovni politiki je pri vozilih zahtevan 30% polog, pri nepremičninah 20%. Znižanju pa lahko botruje tudi odlična boniteta leasingojemalca ali pa dodatno poroštvo.

V kolikor je lahko porok tudi podjetje, čigar lastnik je oseba, se obravnavata obe boniteti (podjetja in plačilna sposobnost osebe). Sicer se ravnamo/odločamo po plačilni sposobnosti osebe, ki je leasingojemalec, upoštevanje lastniških povezav pa je zgolj dodatek pri odločanju (v določenih primerih to pomeni vpliv na boljše pogoje).

Odvisno od kompleksnosti posla in predmeta leasinga. Ko pridobimo vso potrebno dokumentacijo so roki za sklenitev pogodbe v primeru leasinga vozil do dveh delovnih dni (mogoče tudi v enem dnevu), pri opremi od enega do pet dni (kompleksnejši posli večjih vrednosti tudi več) in pri nepremičninah okoli dva tedna. Postopki so lahko zelo hitri, če sta tako leasingojemalec kot prodajalec hitro odzivna, v primerih, ko leasing hiša, zaradi narave predmeta leasinga, potrebuje dodatne dokumente.

Sale&lease back produkt oz. "prodaja in ponovni najem/zakup" je financiranje, ki ga je potrebno natančno načrtovati, saj ima lahko posredne učinke na poslovanje. Ti so za nekoga slabost, drugi pa transkacijo, na podlagi načrtovanja, izkoristijo kot prednosti. Ob tem vam lahko svetujejo tudi naši svetovalci, ki poznajo posamezne posredne in neposredne vplive na poslovanje oz. izkaze poslovanja. Te vrste leasinga se, zaradi zgoraj navedenega, poslužujejo tako podjetja s prvovrstno boniteto, kakor tudi podjetja s slabšo boniteto in celo podjetja v postopku prisilne poravnave. Kakor lahko ugotavljamo, boniteta ni merilo za razvrščanje obsega realizacije omenjene transakcije. Produkt je zanimiv predvsem za podjetja:

• ki imajo neustrezno ročnost virov financiranja ter imajo omejen kreditni potencial ali tiste, ki s to (natančno načrtovano) transakcijo izkoristijo določene davčne in druge finančno-računovodske učinke, 
• ki želijo izkazati višji dobiček, na račun izrednih prihdokov iz poslovanja,
• ki načrtujejo večje investicije, za katere potrebujejo znaten del obratnih sredstev in jih banke vidijo kot preveč rizične,
• ki natančno načrtujejo svojo finančno prihodnost in spremljajo s transakcijo povezane vzvode ter učinke na poslovanje oz. finančne izkaze.